Deskarji na snegu in smučarji prostega sloga, z željo po skakanju in polnjenju doze adrenalina so iskali svoj prostor večinoma v tujini, kjer so snežni parki na smučiščih že stalnica. Pred desetletji so predstavljali največjo zlo za smučišča, skozi čas pa je subkultura deskanja na snegu in freestyle smučanja postala tako močna, da upravljalcem smučišč ni ostalo drugega, kot da so se jim podredili in jih začeli upoštevati kot pomemben segment potrošnikov. Njihovo okolje je večinoma snežni park, ki je namensko zgrajen za tovrstno klientelo. Trend celotne slike na tujih smučiščih pa se širi s časovnim zamikom, ki je značilen za večino produktov v storitvenem sektorju, tudi k nam . Snežni park je namensko urejen del smučišča z različnimi objekti, primeren za vadbo
prostega sloga smučanja in deskanja. V tovrstnih parkih lahko najdemo skakalnice
različnih oblik in velikosti, snežni žleb oz. half pipe, ter umetno zgrajene in oblikovane
objekte iz različnih materialov kot so kovina, plastika, les,…, na katerih je mogoče
izvajati akrobatske prvine in različne vrste drsenj s smučmi, desko za deskanje po
snegu, snežno rolko (snow skate) in še čim.
Za ponazoritev priljbuljenosti snežnih parkov na smučišču priča že dejstvo, da ima kar 86 odstotkov smučišč v ZDA snežne parke. Snežni parki so se začeli pojavljati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v Združenih državah Amerike. Prvotno namenjeni deskarjem, smučarska industrija pa je kmalu začela izdelovati freestyle smuči(zakrivljene na obeh straneh). Snežni parki se nezadržno širijo, kakovost tovrstne dodatne ponudbe pa se razvija, raste iz leta v leto (postavitev novih, večjih, zanimivejših objektov, naprav, poligonov).
Ker je bilo povpraševalcev po tem produktu iz leta v leto več, razmere na znanih svetovnih smučiščih pa predstavljajo še vedno smernice za razvoj slovenskih, je govora o tem produktu vedno več tudi pri nas. Rogla, ki je bila do sedaj bolj družinsko usmerjeno smučišče, je segment mladine zadovoljila z ``njihovim`` produktom-zgradila je Funpark Rogla. Unitur, ki je lastnik smučarskega centra Rogla, svojo vizijo usmerja k konkurenčnosti tujih smučišč in večanju tržnega deleža med zimskimi turisti- gradnja parka je tako postala nuja. Ker v Sloveniji podobnega produkta še ni bilo zastavljenega na tako profesionalni ravni, je moral Unitur opraviti vrsto raziskav in analiz s katerimi je ugotovil pomembnosti tega produkta o njegovem obstoju, sestavi, izgradnji, vzdrževanju in koristi od investicije. Investiranje v inovacije, ki so na določenem trgu nove, je vedno povezano s tveganjem, saj ne moremo popolnoma predvideti odziva in dejanskega povpraševanja, vendar je Unitur imel pri tem veliko pomoč v zgledu ostalih svetovnih smučišč, njihovemu pristopu, marketinških aktivnostih in povpraševanju v Sloveniji, ki je že obstajalo v trenutku, ko tega produkta v taki obliki, na našem trgu še ni bilo. Dejstvo, da snežnega parka na področju bivših držav Jugoslavije ni, pa je ciljno skupino še dodatno povečalo. Kljub določenim lastnostim, ki veljajo za vse snežne parke, pa je bilo specifične stvari potrebno določiti na osnovi različnih dejavnikov, ki so odvisni od smučišča do smučišča. Unitur je rešitve našel v sodelovanju s podjetjem Schneestern iz Nemčije, ki se ukvarja z načrtovanjem, grajenjem in izdelavo posameznih objektov snežnega parka. Tovrsto sodelovanje je močno vplivalo na kvaliteto izdelka, saj so znanje in izkušnje podjetje, ki svoje delo profesionalno opravlja na tem področju, neprecenljive.
prostega sloga smučanja in deskanja. V tovrstnih parkih lahko najdemo skakalnice
različnih oblik in velikosti, snežni žleb oz. half pipe, ter umetno zgrajene in oblikovane
objekte iz različnih materialov kot so kovina, plastika, les,…, na katerih je mogoče
izvajati akrobatske prvine in različne vrste drsenj s smučmi, desko za deskanje po
snegu, snežno rolko (snow skate) in še čim.
Za ponazoritev priljbuljenosti snežnih parkov na smučišču priča že dejstvo, da ima kar 86 odstotkov smučišč v ZDA snežne parke. Snežni parki so se začeli pojavljati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v Združenih državah Amerike. Prvotno namenjeni deskarjem, smučarska industrija pa je kmalu začela izdelovati freestyle smuči(zakrivljene na obeh straneh). Snežni parki se nezadržno širijo, kakovost tovrstne dodatne ponudbe pa se razvija, raste iz leta v leto (postavitev novih, večjih, zanimivejših objektov, naprav, poligonov).
Ker je bilo povpraševalcev po tem produktu iz leta v leto več, razmere na znanih svetovnih smučiščih pa predstavljajo še vedno smernice za razvoj slovenskih, je govora o tem produktu vedno več tudi pri nas. Rogla, ki je bila do sedaj bolj družinsko usmerjeno smučišče, je segment mladine zadovoljila z ``njihovim`` produktom-zgradila je Funpark Rogla. Unitur, ki je lastnik smučarskega centra Rogla, svojo vizijo usmerja k konkurenčnosti tujih smučišč in večanju tržnega deleža med zimskimi turisti- gradnja parka je tako postala nuja. Ker v Sloveniji podobnega produkta še ni bilo zastavljenega na tako profesionalni ravni, je moral Unitur opraviti vrsto raziskav in analiz s katerimi je ugotovil pomembnosti tega produkta o njegovem obstoju, sestavi, izgradnji, vzdrževanju in koristi od investicije. Investiranje v inovacije, ki so na določenem trgu nove, je vedno povezano s tveganjem, saj ne moremo popolnoma predvideti odziva in dejanskega povpraševanja, vendar je Unitur imel pri tem veliko pomoč v zgledu ostalih svetovnih smučišč, njihovemu pristopu, marketinških aktivnostih in povpraševanju v Sloveniji, ki je že obstajalo v trenutku, ko tega produkta v taki obliki, na našem trgu še ni bilo. Dejstvo, da snežnega parka na področju bivših držav Jugoslavije ni, pa je ciljno skupino še dodatno povečalo. Kljub določenim lastnostim, ki veljajo za vse snežne parke, pa je bilo specifične stvari potrebno določiti na osnovi različnih dejavnikov, ki so odvisni od smučišča do smučišča. Unitur je rešitve našel v sodelovanju s podjetjem Schneestern iz Nemčije, ki se ukvarja z načrtovanjem, grajenjem in izdelavo posameznih objektov snežnega parka. Tovrsto sodelovanje je močno vplivalo na kvaliteto izdelka, saj so znanje in izkušnje podjetje, ki svoje delo profesionalno opravlja na tem področju, neprecenljive.
V prvem letu je Funpark Rogla gostil Evropski pokal deskanja na snegu, državno prvenstvo in več eventov, ki so Rogli večali prepoznavnost doma in v tujini. Zaradi novega produkta bo Roglo obiskalo več ljudi, od mladine do otrok in posledično njihovih staršev. Zaradi svoje atraktivnosti in popularnosti je snežni park zelo zanimiv tudi za trženje s sponzorskimi sodelovanji. Fun park Rogla je sponzorsko podprt z Mobitel Itak-om in Cockto, s čimer si je že povrnil del investicij v to inovacijo. Biti prvi na trgu in zaznati pravi trenutek za uvrstitev novega produkta v ponudbo je sposobnost najboljših.
Viri: Unitur-Rogla, Snowboard Klub Rogla
Avtor: Anže Polanec, Blaž Karner
Oznake: inovacija v ponudbi, snežni park, Rogla
5 komentarjev:
haha par dni ni profesora..pa je blog že čist v pizdi :)
hehe robert dober komentar:)
Kar se tiče deskanja in snežnega parka, cool stvarca. sem gledal deskarje na rogli pa moram rečt, svaka čast kaj vse znajo..mi smučarji pač bomo še počakali malo na kaj boljšega:)
Lp
ja tole na rogli je res fajn, ne sam borderji tut smučarji znajo fajn skakat pa vozit u parku
Park na Rogli je nekaj najbolšega kaj se je lahko dejansko zgodlo v letnošnji snowboard sezoni:)))
svaka čast šejperjem da so ga tak lepo rihtali cez sezono! :P
upajmo da bo drugo leto tud zalaufal na polno!
lp, nuša žgajnar
Vsekakor je fun park pomembna pridobitev za smučišče Rogla, ki je tako izpopolnilo svojo ponudbo, kot tudi za borderje in freestyle smučarje, saj ti na slovenskih smučiščih nimajo kaj dosti možnosti za izvajanje adrenalinskih užitkov na snegu.
Upam pa, da bodo v prihodnosti v Sloveniji še kaj več naredili za bordarje in freestyle smučarje in tako podprli malde, ki se s tem ukvarjajo, da bodo tako imeli kaj več možnosti za dokazovanje svojih taletov!
Andreja Kligl
Objavite komentar