KO POSTANE PODJETJE RAJ ZA ZAPOSLENE !

Predstavljajte si, da se zaposlite v podjetju, katerega vodilnim je osnovni cilj zadovoljiti vaše potrebe in vas narediti čim bolj zadovoljne. Katerega vodilni bi naredili vse, da bi se vsako jutro prismejali v službo in začeli dan s polnim zagonom? Si sploh lahko predstavljate kaj boljšega?

Podjetje X spada med eno izmed največjih in izvozno najpomembnejših slovenskih podjetij. Ukvarja se tako s storitveno kot tudi proizvodno dejavnostjo, njegovo delovanje pa je sestavljeno iz petih vsebinsko različnih programov. Zaposluje okoli 2500 ljudi – št. variira zaradi sezonskih nihanj. Problem, ki ga je pokazala interna anketa je, da so ljudje nezadovoljni z delovno klimo v podjetju, se ne počutijo motivirane in poslušane s strani vodilnih v podjetju, ter da se ne spodbuja in prisluhne njihovim idejam.

Inovacijo, ki bi jo uvedla v podjetje, je spodbuditi idejo o aktivnem vključevanju zaposlenih v delovanje podjetja, ter jim omogočiti takšne delovne pogoje, ki bodo ustvarili prijazno delovno klimo, hkrati pa v kratkoročnem obdobju povečali produktivnost. To bi dosegli na način, da bomo poleg denarnih stimulacij uvedli tudi sistem nedenarnega nagrajevanja. Ne samo, da bo ta način zmanjšal stroške poslovanja, prinesel bo dobiček, povečal lojalnost zaposlenih in omogočal razvijanje in obdržanje ključnih kadrov, ki so pomembni za naše poslovanje.

Možni načini kako povečati lojalnost, produktivnost, motiviranost in delovno okolje zaposlenih

Meniva, da bi se s pomočjo teh metod in dodatnega nedenarnega nagrajevanja bistveno povečala produktivnost zaposlenih, saj je zadovoljstvo zaposlenega eden najpomembnejših dejavnikov za učinkovitost. Hkrati bi se povečalo št. sugestij, znižali bi se stroški dolgotrajnega poslovanja, sama delovna klima bi bila veliko bolj prijetna, posledično pa temu sledi tudi uspešnejše timsko delo ter boljši odnosi in večje zaupanje med sodelavci. Seveda pa pri vsakem plusu nastane tudi minus. Obstaja pa možnost, da zaposleni ne bodo zaupali novemu sistemu, da bi se sčasoma povečal pritisk, stres in konkurenčnost pri zaposlenih ter, da bi zaradi tega nagrade postale sčasoma manj stimulativne. Negativna posledica bi bila tudi opuščanje sicer rutinskega, a za poslovanje pomembnega dela zaradi izdelave novih projektov.

Čeprav obstaja možnost, da pride do določenih negativnih posledic, je najino mnenje, da bo takšen sistem nagrajevanja pripomogel k večjemu zadovoljstvu in posledično večji lojalnosti zaposlenih, saj občutek, da pripadaš k skupnosti, da dodatno vrednost k uspešnemu delovanju.

video: Best Business Team in the UK !

Viri:

• spletna stran podjetja x
• interni časopis podjetja x

Avtor: Alen Draganovič, Antonjana Šuc

Adrenalinski raj na snegu

Deskarji na snegu in smučarji prostega sloga, z željo po skakanju in polnjenju doze adrenalina so iskali svoj prostor večinoma v tujini, kjer so snežni parki na smučiščih že stalnica. Pred desetletji so predstavljali največjo zlo za smučišča, skozi čas pa je subkultura deskanja na snegu in freestyle smučanja postala tako močna, da upravljalcem smučišč ni ostalo drugega, kot da so se jim podredili in jih začeli upoštevati kot pomemben segment potrošnikov. Njihovo okolje je večinoma snežni park, ki je namensko zgrajen za tovrstno klientelo. Trend celotne slike na tujih smučiščih pa se širi s časovnim zamikom, ki je značilen za večino produktov v storitvenem sektorju, tudi k nam . Snežni park je namensko urejen del smučišča z različnimi objekti, primeren za vadbo
prostega sloga smučanja in deskanja. V tovrstnih parkih lahko najdemo skakalnice
različnih oblik in velikosti, snežni žleb oz. half pipe, ter umetno zgrajene in oblikovane
objekte iz različnih materialov kot so kovina, plastika, les,…, na katerih je mogoče
izvajati akrobatske prvine in različne vrste drsenj s smučmi, desko za deskanje po
snegu, snežno rolko (snow skate) in še čim.
Za ponazoritev priljbuljenosti snežnih parkov na smučišču priča že dejstvo, da ima kar 86 odstotkov smučišč v ZDA snežne parke. Snežni parki so se začeli pojavljati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v Združenih državah Amerike. Prvotno namenjeni deskarjem, smučarska industrija pa je kmalu začela izdelovati freestyle smuči(zakrivljene na obeh straneh). Snežni parki se nezadržno širijo, kakovost tovrstne dodatne ponudbe pa se razvija, raste iz leta v leto (postavitev novih, večjih, zanimivejših objektov, naprav, poligonov).
Ker je bilo povpraševalcev po tem produktu iz leta v leto več, razmere na znanih svetovnih smučiščih pa predstavljajo še vedno smernice za razvoj slovenskih, je govora o tem produktu vedno več tudi pri nas. Rogla, ki je bila do sedaj bolj družinsko usmerjeno smučišče, je segment mladine zadovoljila z ``njihovim`` produktom-zgradila je Funpark Rogla. Unitur, ki je lastnik smučarskega centra Rogla, svojo vizijo usmerja k konkurenčnosti tujih smučišč in večanju tržnega deleža med zimskimi turisti- gradnja parka je tako postala nuja. Ker v Sloveniji podobnega produkta še ni bilo zastavljenega na tako profesionalni ravni, je moral Unitur opraviti vrsto raziskav in analiz s katerimi je ugotovil pomembnosti tega produkta o njegovem obstoju, sestavi, izgradnji, vzdrževanju in koristi od investicije. Investiranje v inovacije, ki so na določenem trgu nove, je vedno povezano s tveganjem, saj ne moremo popolnoma predvideti odziva in dejanskega povpraševanja, vendar je Unitur imel pri tem veliko pomoč v zgledu ostalih svetovnih smučišč, njihovemu pristopu, marketinških aktivnostih in povpraševanju v Sloveniji, ki je že obstajalo v trenutku, ko tega produkta v taki obliki, na našem trgu še ni bilo. Dejstvo, da snežnega parka na področju bivših držav Jugoslavije ni, pa je ciljno skupino še dodatno povečalo. Kljub določenim lastnostim, ki veljajo za vse snežne parke, pa je bilo specifične stvari potrebno določiti na osnovi različnih dejavnikov, ki so odvisni od smučišča do smučišča. Unitur je rešitve našel v sodelovanju s podjetjem Schneestern iz Nemčije, ki se ukvarja z načrtovanjem, grajenjem in izdelavo posameznih objektov snežnega parka. Tovrsto sodelovanje je močno vplivalo na kvaliteto izdelka, saj so znanje in izkušnje podjetje, ki svoje delo profesionalno opravlja na tem področju, neprecenljive.

V prvem letu je Funpark Rogla gostil Evropski pokal deskanja na snegu, državno prvenstvo in več eventov, ki so Rogli večali prepoznavnost doma in v tujini. Zaradi novega produkta bo Roglo obiskalo več ljudi, od mladine do otrok in posledično njihovih staršev. Zaradi svoje atraktivnosti in popularnosti je snežni park zelo zanimiv tudi za trženje s sponzorskimi sodelovanji. Fun park Rogla je sponzorsko podprt z Mobitel Itak-om in Cockto, s čimer si je že povrnil del investicij v to inovacijo. Biti prvi na trgu in zaznati pravi trenutek za uvrstitev novega produkta v ponudbo je sposobnost najboljših.


Viri: Unitur-Rogla, Snowboard Klub Rogla
Avtor: Anže Polanec, Blaž Karner
Oznake: inovacija v ponudbi, snežni park, Rogla

Od Selnice do Zlatoličja

V podjetju Konstruktor gratrans proizvajajo agregate za beton (po SIST EN 12620:2003, kot sledi iz certifikata št. 1374-CPD-50-A) 0/4P, 0/4D, 0/4N, 4/8, 8/16, 16/31,5 in tampona (= agregata za nevezane in hidravlično vezane materiale za uporabo v inženirskih objektih in za gradnjo cest po SIST EN 13242) 0/32mm in 0/31,5mm. Torej služijo kot kamnite frakcije za polnilo med cementno pasto v betonu.
Kaj sploh so ti agregati? Agregat je zrnat material, ki se uporablja pri gradnji. Agregati so lahko naravni in umetni ali reciklirani. Naravni agregat: agregat mineralnega izvora, ki je le mehansko predelan.

Dosedaj je podjetje Konstruktor gratrans agregate za beton legalno dobavljalo samo iz separacije Selnica ob Dravi.

Slika 1: Separacija Selnica ob Dravi

Ker omenjena separacija nima kapacitet, ki bi zadovoljile potrebe betonarne se je iskalo vir gramoznih agregatov, ki bi zadovoljil potrebe betonarne v trenutku viška konjukture v gradbeništvu. Podjetje je to separacijo dobilo v Zlatoličju, od koder so transportni stroški do Hoč (kjer je lokacija betonarne) bistveno nižji, kot iz Selnice pri Dravi.

Slika 2: Separacija Zlatoličje

Podjetje Konstruktor VGR, ki je lastnik podjetja Konstruktor gratrans je v tem času od Dravskih elektrarn Maribor d.o.o. pridobilo posel širitev odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje, kjer se zahteva tudi izkop 2,8 milijona kubičnih metrov materiala.
Gradnja se izvaja z namenom sonaravne ureditve degradiranega območja ob kanalu ter povečanjem pretoka in s tem moči za proizvodnjo električne energije hidroelektrarne Zlatoličje. Z izkopom gramoza na mestih razširitve se bo tudi zmanjšala obremenitev okolja v gramoznicah, ki so bile predvidene za zagotavljanje gramoza za avtocesto Maribor - Gruškovje. Z razširitvijo kanala bo tako degradirani prostor postal mesto za oddih in rekreacijo ter prostor za naselitev rastlinskih in živalskih vrst.

Kot izhaja iz mnenja o kakovosti kamenega agregata za proizvodnjo betonov in asfaltov, ki ga je za naročnika Dravske elektrarne Maribor pripravila družba IRMA – inštitut za raziskavo materialov in aplikacije d.o.o., rezultati preiskav potrjujejo primernost naravnega agregata za proizvodnjo agregatov za betone. Zaradi slabe obvitosti z bitumnom pa agregat ni primeren za proizvodnjo asfaltov.
Ob poskusnem obratovanju lansko jesen so v podjetju Konstruktor izvedli podrobnejše preiskave geometričnih lastnosti (granulometrija, količina finih delcev, oblika zrn), preiskave mehanskih in fizikalnih lastnosti agregatov (odpornost proti drobljenju, določevanje prostorninske mase in vpijanja vode, koeficient Los Angeles) in kemijskih lastnosti agregatov (vsebnost nevarnih snovi, lahkih delcev in petrografska analiza).
Iz primerjave tehničnih specifikacij med materiali iz Selnice in Zlatoličja, so ugotovili, da preiskave mehanskih in fizikalnih ter kemijskih lastnosti agregatov ne odstopajo. Čeprav so iz tehnične specifikacije lahko razbrali le odstopanje modula oblike pri grobih frakcijah, se ta karakteristika ni izkazala za ključno pomanjkljivo. Največja pomanjkljivost je v tipični sejalni krivulji frakcije 0/4N, ki jo proizvajajo v Zlatoličju in ki naj bi zamenjala frakcijo 0/4P, ki jo je kronično primanjkovalo. Tako se rešitev skriva v mešanju frakcije 0/4N in 0/4D, ki je prej praktično niso uporabljali, ker betonarna do decembra 2007 dejansko ni bila usposobljena, da v proizvodnem procesu uporabi to frakcijo.

Tako je podjetje Konstruktor zmanjšalo stroške transporta z pridobitvijo druge separacije, ki je v Zlatoličju in pri tem pridobilo tudi posel razširitve odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje.

Viri: Konstruktor VGR d.o.o., Irma

Avtorica: Jasmina Mujkić

Namesto ročne ure kar miniaturni računalnik

Podjetje Yanko Design razveseljuje računalničarje z idejno zasnovo izjemno kompaktne naprave, ki združuje ročno uro in nepogrešljivi računalnik. Napravica velikosti 5*2*18 cm je opremljena z zmogljivim računalniškim sistemom, ki ponuja izjemno bogate funkcije, katere izbiramo kar s prstom na zaslonu, občutljivemu na dotik. Digitalno dvoživko lahko uporabljamo za surfanje po svetovnem spletu, prikazovanje slik, predvajanje glasbenih in video datotek ter povezovanje z zunanjimi napravami. Napravica InfoLive se odlično obnese tudi pri zajemanju nepozabnih trenutkov, saj je opremljena s kakovostnim digitalnim fotoaparatom ločljivosti 1,3-milijonov točk. Uporabniški vmesnik je grafično skrbno dodelan in sila enostaven za uporabo. Vsestransko uporabna ročna ura prihodnosti InfoLive naj bi bila naprodaj v teku naslednjega leta. O njeni ceni in dobavljivosti lahko vsaj zaenkrat le ugibamo.

Avtor: Jana Šuc
Vir: www.racunalniske-novice.com

BONOMAT -hitreje in kadarkoli do bonov

BONOMAT

Študentska srhljivka
Na nakup študentskih bonov se čaka tudi po ure


Kot študentje imamo pravico do subvencionirane prehrane, torej do pravice nakupa bonov za študentsko prehrano. Boni so za vsakega študenta nepogrešljiva stvar, a pri pridobivanju le teh pa iz dneva v dan naletimo na nevšečnosti.
Vsak, ki je okusil študentsko življenje je zagotovo seznanjen s problemi na katere naleti ob nakupu bonov. Med največje prištevamo pogoste in dolge čakalne vrste, bone lahko kupimo le na nekaj lokacijah, bonov ne moremo kupiti 24 ur na dan, prodajalke bonov so mnogokrat vse prej kot ustrežljive in prijazne, plačevanje je gotovinsko in mnogokrat ti prodajalke »težijo« za drobiž ter drugo.
Rešitev tega problema vidiva v bonomatih. Bonomati bi nam korenito olajšali nakup študentskih bonov ter nas rešili mnogih nevšečnosti. In kako bi bonomat deloval? Najbolj preprosto bi ga lahko primerjali z bankomatom oz. z dvigom denarja iz le tega.
Prednosti, ki jih vidiva v bonomatih so: na bonomatih bi lahko nabavljali bone kadarkoli; proces bi bil hitrejši; namestili bi jih lahko na različnih lokacijah, tudi na fakultetah ali v študentskih domovih ter brezgotovinski nakup.
Seveda se postavljajo tudi mnoga vprašanja glede samega delovanja bonomata. Na primer: kako bo potekalo samo plačevanje, kaj se zgodi ko zmanjka polnila za tiskanje, kako bo sistem seznanjen s številom bonov do katerih si upravičen in druga. Meniva da na vsa ta vprašanja obstajajo vsi tehnični in tehnološki odgovori,razni študentje so projekt ¨bonomata¨ v preteklih letih že predstavljali, o njem so govorili tudi študentski poslanci na sejah, a do dejanj še ni prišlo.

Avtor: Esih Igor in Dejan Podlesek

BONOMAT - avtomatska prodaja študentskih bonov

BONOMAT – avtomatska prodaja študentskih bonov

Študentski boni - problem, ki nastaja že nekaj let in vprašanje kdaj bo zagledal zeleno luč bonomat, se vedno znova sprašujeva ko morava v vrsti pred Gaudeamusom čakati za nakup bonov, kljub temu da je najin čas omejen na eno uro, kajti že čez eno uro imava predavanja-vaje, na EPF Mb, Razlagovi ulici, ki je od naj bližje prodajalne oddaljena 10 min hoje, pa še jest bi morala. Prav tako nastane problem med vikendom in praznikih zaradi zaprtja prodajnih mest.

Nakup bi spominjal na nakup pijače in drugih izdelkov iz avtomata (delikomat). Ob nakupu bi bilo potrebno vstaviti študentsko izkaznico, izbrati bone, s tem se ti avtomatsko sešteva vrednost nakupa ter odštevajo boni, ki ti pripadajo za tekoči mesec. Po opravljeni storitvi moraš vstaviti ustrezno vsoto denarja, saj bi bonomat sprejemal bankovce za 5€, 10€, 20€ ter vse kovance.

Cena enega bonomata bi bila okoli milijon tolarjev, od česar naj bi vsaj polovico pokrili s sponzorskim denarjem. Bonomat naj bi bil tako sprva le dopolnilna dejavnost prodajalnam z boni, ki mesečno prodajo 800 tisoč bonov. Čakalna vrsta bi se iz 3 in pol minut predvidoma zmanjšala le na 30 sekund.

Pozitivne lastnosti tega novega načina kupovanja bonov so predvsem krajše čakalne vrste, na dolgi rok pa bi to pomenilo tudi manjše stroške za ŠOU, kajti zmanjšalo bi se število delavcev, povečanje prodajnih mest oz. postavitev bonomatov na fakultetah v bližini restavracij ter študentskih domov, prav tako pa bi bili bonomati dostopni 24h.

Pučko Natalija in Mišo Tanasič

BONOMAT (=avtomat za prodajo študentskih bonov za prehrano)

Zakaj bonomat?

Znano je, da se boni za študentsko prehrano prodajajo zelo množično. V Mariboru se mesečno proda okoli 130.000 bonov. To pa povzroča čakalne vrste v prodajnih poslovalnicah, še posebej v času kosila. Sedanji način kupovanja bonov ima torej poleg neznosne gneče na prodajnih mestih še druge slabosti, saj ima prekratek delovni čas, premalo prodajnih enot, nedostopnost do prodajnih mest ob vikendih in praznikih ipd. Za odpravo vseh teh nevšečnosti se ponuja več rešitev med katerimi se zaenkrat zdi zelo primeren bonomat.

Bonomat, kot že samo ime pove, kupcu avtomatsko proda bone. Deloval naj bi na podoben princip kot avtomati za hrano in pijačo, samo da bi bil tehnološko zasnovan kot kartomat oz. bankomat. Način plačila bi lahko bil gotovinski in negotovinski (Moneta). Ker do sedaj ni bilo negotovinskega plačevanja, nam bi to prineslo velik napredek, saj ne bi bilo več večnih problemov s pomanjkanjem drobiža na prodajnih mestih.

Stranka bi izbrala bone preko programa, ki bi bil priključen na internet in tako povezan z bazo oz. centralo. Ta program bi skrbel za enostaven prikaz možnosti nakupa strankam oz. študentom. V bon-program bi uporabniki preko administrativnega vmesnika vnesli podatke o bonih, izbirali bi ponudnika in količino bonov. Program bi nato vnesene podatke prikazal v obliki, prijazni za nakup bonov. Bon-program bi po čim manj korakih pripeljal kupca do uspešnega nakupa. Poleg tega bi program beležil vse podatke o stanju, torej o nakupih skozi celoten mesec in sam izračunaval število bonov, ki so študentu na voljo ob vsakem naslednjem nakupu. Zaslon občutljiv na dotik bi s sprotnimi napotki, od začetka do konca postopka, usmerjal študente k uspešno opravljenemu nakupu.

Koraki v postopku:

1. Vstavitev kartice
2. Vnos PIN kode in potrditev vnosa
3. Izbira ponudbe in števila bonov ter potrditev izbire
4. Stanje / Račun
5. Plačilo - izbira plačila (gotovina ali Moneta) ter potrditev izbire
6. Vstavitev denarja (gotovina) / Plačilo z Moneto
7. Vračilo denarja (samo pri gotovini)
8. Vračilo kartice
9. Prevzem bonov
10. Prevzem računa (če bo to možnost študent izbral)

Na sliki sta prikazana 1. in 3. korak

Avtorica: Maja Kotnik

Zlata medalja slovenskemu inovatorju

Slovenski inovator Aleksander Polutnik je na Salonu novosti v Ženevi prejel zlato medaljo za izvirno inovacijo - posebno monokolo.

Član Aktivnih slovenskih inovatorjev (ASI) je na inovacijskem sejmu predstavil posebno monokolo, imenovano eniCycle, katerega prednosti sta električni pogon in ravnovesje, ki ga vzpostavlja sam od sebe s pomočjo giroskopa. Poleg najvišjega priznanja za inovativnost si je slovenski inovator prislužil tudi posebno priznanje novinarjev, ki so monokolo uvrstili na prvo mesto kot medijsko zanimivo novost.

Na enem največjih svetovnih inovacijskih sejmov, ki je potekal od 2. do 6. aprila, je sodelovalo 726 inovatorjev iz 45 držav, predstavljenih pa je bilo 1.018 novih izumov. Polutnik je bil na sejmu edini slovenski predstavnik

Vir: http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=9&c_id=169749&rss=1
Objavil: Milan Kren

Prozorni organski zaslon

Skupini raziskovalcev iz kalifornijske fakultete Purdue University je uspelo izdelati prvi prototip prozornega zaslona OLED (Transparent OLED), ki ga bo mogoče v bližnji prihodnosti uporabljati v vsakdanjem življenju. Matrika novega prikazovalnika slik je bila pripravljena na osnovi posebnih nanocevk, ki so bile izdelane s pomočjo 20-nm tehnologije ter izjemno enostavnega in cenovno ugodnega proizvodnega procesa. Prozorni organski zaslon prepušča do 70-odstotkov vidne svetlobe in je kot nalašč za vgradnjo v vetrobranska stekla avtomobilov (GPS navigacijski sistem), v zaslone televizorjev za prikazovanje številnih sporočil (podnapisov) in podobne naprave. Ker prozorne zaslone OLED odlikujejo nizki stroški proizvodnje in enostaven proizvodni proces, naj bi bili celo cenejši od vse bolj priljubljenih prikazovalnikov slik LCD in plazmatskih zaslonov. Pa naj še kdo ne reče, da nam ne bo fajn:)

Avtor: Jana Šuc
Vir: www.racunalniske-novice.com