KVP2 – Kontinuiran proces izboljšav
Na svetu ne obstaja nič kar bi bilo tako dobro, da tega ne bi mogli še izboljšati.
KVP2 je orodje, s katerim lahko povečamo produktivnost, izboljšamo kakovost in znižamo stroške. V Uniorju ga izvajajo že dalj časa v obliki delavnic, ki potekajo o določeni temi, v njih pa sodelujejo zaposleni iz različnih področij. Problem se prvotno definira in predstavi sodelavcem. Naslednji korak je razumevanje poteka procesa, kjer udeleženci zaposlene v proizvodnji sprašujejo o tem, kakšne probleme delavci v delovnem procesu zaznavajo. Vsak problem se zapiše in ovrednoti po pomembnosti, tim pa kasneje o njih diskutira in izdela katalog ukrepov – s tem se pretok informacij v podjetju bistveno poveča. Vsak udeleženec po en problem skupaj s predlaganim najboljšim ukrepom predstavi vodstvu podjetja. Pomembno pri tem pa je, da se mora vsaka dogovorjena rešitev uvesti v poslovanje čim prej in s čim manjšim denarnim vložkom.
Uspeh uvedbe novega ukrepa je tem večji, čim bolj nam v cilje podjetja uspe integrirati interese in cilje sodelavcev. To pa lahko dosežemo le s pravočasnim in celovitim informiranjem ter vključevanjem vseh sodelavcev v procese sprememb. In prav to KVP2 tudi omogoča.
Prehod na obdelavo sinter orodij s trdim rezkanjem
(HSC rezkanje)
Večino tridimenzionalnih oblik v orodjih se danes izdela z visoko hitrostnim rezkanjem – HSC-rezkanjem.
Vzroki za prehod iz erodiranja na rezkanje:
- ozko grlo na področju potopne erozije,
- neažurno spremljanje procesov,
- zastoji strojev, slaba kakovost, neustrezni delovni pogoji,
- neustrezno ravnanje z občutljivimi deli,
- že odkrite in odpravljene napake so se ponavljale.
Korist od inovacije čutijo zaposleni v podjetju, saj je delovno okolje prijaznejše, če delo poteka tekoče in strukturirano. Tukaj ne gre za končne uporabnike, ki bi od inovacije čutili neposredno korist. Korist ima podjetje, saj so z vpeljavo rezkanja odpadli nekateri postopki obdelave oz. se je čas obdelave skrajšal. V celotnem spektru izdelkov se je zmanjšal izdelovalni časa za približno 20%, prav tako se je zmanjšala poraba določenih materialov.
Slika 2: Stroj za HSC- rezkanje
Prednosti so se pokazale v pravočasnem zaznavanju zamud, v zmanjšanju zastojev (ki so nastajali zaradi vročine), v večji produktivnosti, manjših stroških, manjšem izmetu, manjši možnosti ponovitve napak in v boljši komunikaciji ter večjem zadovoljstvu ljudi.
Slabosti oz. riziki pri prehodu na obdelavo z rezkanjem so v možnosti loma orodja in zato ponovitvi postopka, višji ceni orodja in zmanjšanju vzdržnosti orodja.
Da je podjetje lahko začelo uporabljati nov način obdelave, je moralo spremeniti tehnologijo v proizvodnji, izdelati program, nabaviti orodje, izdelati prve poskusne kose, analizirati rezultate in izboljšati postopke ter končno vpeljati nove tehnologije v proizvodnjo.
Vpeljava novega postopka je podjetju omogočila konkurenčno prednost in ga v očeh predvsem avtomobilske industrije naredila kakovostnejšega, bolj zanesljivega in zato seveda tudi zanimivejšega za sodelovanje.
Vendar pa se razvoj nikakor ni ustavil. V orodjarstvu se že uveljavlja nova uporaba laserske tehnologije, ki se šele razvija – gre za kombinacijo HSC-rezkanja in laserskega rezanja na enem stroju. Ta stroj so razvili zaradi prepričanj, da je potrebno orodje obdelati na enem stroju v čim krajšem času. Kot smo že omenili, je HSC-rezkanje (high speed cutting) ena najhitrejših znanih obdelav, pri čemer pa je obdelava odvisna od rezkarjev in njihove kakovosti.
AVTORICI: Katja Pregl, Natalija Novak