KVP2 – Kontinuiran proces izboljšav
Na svetu ne obstaja nič kar bi bilo tako dobro, da tega ne bi mogli še izboljšati.
KVP2 je orodje, s katerim lahko povečamo produktivnost, izboljšamo kakovost in znižamo stroške. V Uniorju ga izvajajo že dalj časa v obliki delavnic, ki potekajo o določeni temi, v njih pa sodelujejo zaposleni iz različnih področij. Problem se prvotno definira in predstavi sodelavcem. Naslednji korak je razumevanje poteka procesa, kjer udeleženci zaposlene v proizvodnji sprašujejo o tem, kakšne probleme delavci v delovnem procesu zaznavajo. Vsak problem se zapiše in ovrednoti po pomembnosti, tim pa kasneje o njih diskutira in izdela katalog ukrepov – s tem se pretok informacij v podjetju bistveno poveča. Vsak udeleženec po en problem skupaj s predlaganim najboljšim ukrepom predstavi vodstvu podjetja. Pomembno pri tem pa je, da se mora vsaka dogovorjena rešitev uvesti v poslovanje čim prej in s čim manjšim denarnim vložkom.
Uspeh uvedbe novega ukrepa je tem večji, čim bolj nam v cilje podjetja uspe integrirati interese in cilje sodelavcev. To pa lahko dosežemo le s pravočasnim in celovitim informiranjem ter vključevanjem vseh sodelavcev v procese sprememb. In prav to KVP2 tudi omogoča.
Prehod na obdelavo sinter orodij s trdim rezkanjem
(HSC rezkanje)
Večino tridimenzionalnih oblik v orodjih se danes izdela z visoko hitrostnim rezkanjem – HSC-rezkanjem.
Vzroki za prehod iz erodiranja na rezkanje:
- ozko grlo na področju potopne erozije,
- neažurno spremljanje procesov,
- zastoji strojev, slaba kakovost, neustrezni delovni pogoji,
- neustrezno ravnanje z občutljivimi deli,
- že odkrite in odpravljene napake so se ponavljale.
Korist od inovacije čutijo zaposleni v podjetju, saj je delovno okolje prijaznejše, če delo poteka tekoče in strukturirano. Tukaj ne gre za končne uporabnike, ki bi od inovacije čutili neposredno korist. Korist ima podjetje, saj so z vpeljavo rezkanja odpadli nekateri postopki obdelave oz. se je čas obdelave skrajšal. V celotnem spektru izdelkov se je zmanjšal izdelovalni časa za približno 20%, prav tako se je zmanjšala poraba določenih materialov.
Slika 2: Stroj za HSC- rezkanje
Prednosti so se pokazale v pravočasnem zaznavanju zamud, v zmanjšanju zastojev (ki so nastajali zaradi vročine), v večji produktivnosti, manjših stroških, manjšem izmetu, manjši možnosti ponovitve napak in v boljši komunikaciji ter večjem zadovoljstvu ljudi.
Slabosti oz. riziki pri prehodu na obdelavo z rezkanjem so v možnosti loma orodja in zato ponovitvi postopka, višji ceni orodja in zmanjšanju vzdržnosti orodja.
Da je podjetje lahko začelo uporabljati nov način obdelave, je moralo spremeniti tehnologijo v proizvodnji, izdelati program, nabaviti orodje, izdelati prve poskusne kose, analizirati rezultate in izboljšati postopke ter končno vpeljati nove tehnologije v proizvodnjo.
Vpeljava novega postopka je podjetju omogočila konkurenčno prednost in ga v očeh predvsem avtomobilske industrije naredila kakovostnejšega, bolj zanesljivega in zato seveda tudi zanimivejšega za sodelovanje.
Vendar pa se razvoj nikakor ni ustavil. V orodjarstvu se že uveljavlja nova uporaba laserske tehnologije, ki se šele razvija – gre za kombinacijo HSC-rezkanja in laserskega rezanja na enem stroju. Ta stroj so razvili zaradi prepričanj, da je potrebno orodje obdelati na enem stroju v čim krajšem času. Kot smo že omenili, je HSC-rezkanje (high speed cutting) ena najhitrejših znanih obdelav, pri čemer pa je obdelava odvisna od rezkarjev in njihove kakovosti.
AVTORICI: Katja Pregl, Natalija Novak
7 komentarjev:
Kako pogosto se izvajajo omenjene delavnice?
Tadej K
Napisali sta, da korist čutijo zaposleni in da ne gre za končne uporabnike. Seveda se s tem strinjam, vendar se pa še bolj strinjam, da imajo tudi končni uporabniki od tega vsaj posredno korist. Saj vemo, da zadovoljen delavec lahko izdela boljše produkte ali ne?
Lp
Gregor Plohl
Piše: "Da je podjetje lahko začelo uporabljati nov način obdelave, je moralo spremeniti tehnologijo v proizvodnji, izdelati program, nabaviti orodje, izdelati prve poskusne kose, analizirati rezultate in izboljšati postopke ter končno vpeljati nove tehnologije v proizvodnjo."
Se jim je ta investicija že povrnila? Če ne, v kolikem času mislijo da se jim bo?
Jasmina Mujkić
Dejali sta, da se vsak problem zapiše in ovrednoti po pomembnosti. Tu me zanima kakšni so ti kriteriji in če obstja mogoče kak ocenjevalnik?
Dejan Bunšek
Pozdravljeni!
Delavnice v podjetju izvajajo večinoma takrat, ko se pokaže potreba po kakšni izboljšavi. Tako so konkretno delavnico na temo HSC-rezkanja izvajali marca 2006, naslednji mesec pa ji je sledila delavnica na temo Priprava dela - lansiranje izdelkov. Tako vidimo, da so delavnice dokaj pogoste, pomembno pa je, da se jih v podjetju lotevajo z odgovornostjo.
Seveda se strinjava s tem, da imajo od izboljšave POSREDNO korist tudi končni uporabniki. Prvič zato, ker so delavci zadovoljni, tako kot pravi Gregor, drugič pa imajo končni uporabniki posredno korist tudi zato, ker Unior in Weba avtomobilskim podjetjem širom sveta dobavljata zaradi vpeljane izboljšave boljše orodje, s katerim le-ta proizvajajo kvalitetnejše izdelke.
Bistvo KVP delavnic je v tem, da se najdene rešitve morajo uvesti v poslovni proces čim hitreje in s kar najmanjšim denarnim vložkom. Investicije za vsako določeno fazo izboljšave so znane, žal pa konkretnih informacij kdaj se jim je oz. kdaj se jim bo investicija povrnila nimava.
Natalija Novak in Katja Pregl
Moram rečt, da sem ta stroj z uporabo laserske kombinacije že videl v podjetju Metal Ravne v katerem se ukvarjajo z predelavo jekla, skratka poveča se sama hitrost in natančnost rezkanja, ki sta pomembni predvsem v proizvodnji orodij,jekla... Zanima me pa kakšno življensko dobo ima ta stroj, in kam gre odpadni material rezkanja, ali pregori v stroju ali se daje posebej?
LP
Rok Šnajder
Zelo zanimiva tema. Mislim, da je vsak tak stroj v podjetju, ki zviša produktivnost, izboljša kakovost in zniža stroške, več kot dobrodošel.Zelo dobra tema in prezentacija! :)
Objavite komentar