2. januar 2008

Športniki - novodobni vampirji?


Beseda bo tukaj tekla o krvnem dopingu, kot pogosto imenujemo zviševanje števila rdečih krvničk v krvi (eritrocitov, angl. okrajšava RBC: Red Blood Cells) ob pomoči različnih nedovoljenih sredstev.

Eritropoietin, na kratko EPO, je hormon, zgrajen iz sladkorne in beljakovinske komponente (od to ime gliko-protein), ki ga proizvajajo celice ledvične skorje, ki so še posebej občutljive na pomanjkanje kisika. Ko se jim po domače povedano zazdi, da »dihajo slab zrak«, povečajo izločanje EPA, ki nato v kostnem mozgu spodbuja razvoj rdečih krvničk.

Športniki ali novodobni vampirji, kot jim pravimo v dopinškem žargonu, si želijo povečati število eritrocitov v krvi, ker večje število rdečih krvničk lahko do mišic prinese več kisika, to pa izboljša vzdržljivost in zmogljivost ali drugače, kasneje se zadihajo, kasneje dobijo »musklfiber«. Vendar pa se zaradi večjega števila rdečih krvničk kri zgosti, kar prekomerno obremeni srce, nastanejo tudi krvni strdki.

Danes najbolj uporabljen način krvnega doping je transfuzija rdečih krvničk. Tukaj sta dva načina zviševanja rdečih krvničk: avtologna transfuzija in homologna transfuzija. Tako se do dodatnih eritrocitov lahko dokopljemo s homologno ali avtologno transfuzijo. Pri prvi je darovalec eritrocitov nekdo drug, pri drugi pa mi sami. Če se odločimo, da bomo lastno kri shranili »na zalogo«, moramo računati s tem, da bomo nekaj časa po odvzemu slabokrvni, kar za vrhunskega športnika, ki mora redno trenirati, ni najboljše. A prednosti avtologne pred homologno transfuzijo niso nepomembne, saj možnosti okužbe s katero od bolezni, ki se prenašajo s krvjo, praktično ni.

In kar je v času številnih dopinških kontrol tudi zelo pomembno, sodobni izganjalci hudiča, biokemiki v belih haljah, zaenkrat še ne znajo odkriti in dokazati, ali si je nekdo z uporabo avtologne transfuzije umetno zvišal število rdečih krvničk.

Ker pa so škandali vse bolj odmevni in marsikdaj pa prav komični, se mnogi radi okoli dopinga tudi pošalijo. Nasmejte se tudi vi.



Avtor: Metka Tratnik

Viri:
www.velonews.com
en.wikipedia.org/wiki/Blood_doping
www.newscientist.com/article/dn6456.html
http://www.kvarkadabra.net



13 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Vse čestitke za izbiro teme prebiranje je bilo zame zelo zanimivo tudi posnetek mi je bil zelo všeč. Kaj naj rečem tudi vrhunski športniki so samo ljudje in morda od njih v določenih trenutkih zahtevajo preveč. Nihče ni nezmotljiv vsi storimo napake takšne ali drugačne ali se odločijo za ali proti je odvisno od njih mislim pa da jih javnost ne bi smela blatiti,saj če tega nikdar nisi počel ne moreš vedeti kako je živeti v njihovi koži. Dopinga ne zagovarjam ampak včasih storimo slabe stari z dobrim namenom posledice pa nosimo sami. In to je izkušnja,ki si jo zapomnimo za vse življenje.

Lep pozdrav

Nina Ž

Anonimni pravi ...

Po raznih medijih je ta tema na veliko obravnavana. Zanimivo je pa dejstvo, da se v zadnjem času pojavla vse več strokovnjakov, ki so mnenja, da brez "pomoči" danes ni možno več vzdržati tempa v stilu ~hitreje, dalje, višje~. Zato je že marsikdo tudi predlagal, da se seznam dovoljene pomoči razširi.
Tu se pojavi tudi vprašanje do katere mere je zdravo? ampak po drugi strani profesionalen šport v marsikaterih disciplinah tudi več ni zdrav.

Doping je, tako ali drugače. In to se v prihodnosti verejtno tudi ne bo kaj dosti spremenilo.

Martina V.

Anonimni pravi ...

ja, tale besedica "zdravo" je res vprašljiva pri prav vsakem dopingu.

me pa resnično zanima, kar najbrž ne bom nikoli izvedela - strokovnjaki pa še manj, koliko je resnično v uporabi krvni doping... noben športnik se namreč nebi izdal... je pa tega, po mojem mnenju, ogromno.

saj če primerjamo rezultate atletov, kolesrajev in ostalih športnikov, kjer se doping največ pojavlja, so ti vsako leto za precej izboljšani... kar preveč! da se nam, navadnim smrtnikom, zdi že pretirano... in da si ne pomagajo z dopingom? bi že bilo smešno...

Anonimni pravi ...

Ja res je smešno kakšne rezultate nekateri dosegajo. ČE PA TRENIRAJO NO.
Športniki si pomagajo z dovoljenimi "zdravimi"(kako zdravimi je le vprašanje)dodatki h prehrani in razne enekcije v kri za boljši metabolizem, za hitrejše kroženje krvi,itd...
Tak je to ne, če ne pa ne dohitevajo konkurence, ki prav tako "zdravo" trenira.
Kam vse to pelje? Bomo imeli 2 disciplini enga športa?
Naprimer; tek na 800m z ... in tek na 800m brez ...
Žalostno.

Anonimni pravi ...

POPRAVEK!

najprej se vam opravičujem za napačne besede ob linku za video. prilepila sem napačen link...

sedaj je popravljeno.

zdaj se pa resnično nasmejte!

Anonimni pravi ...

Dandanes so športniki napadeni iz vseh strani, trenerji pričakujejo dobre rezultate, javnost je stavila vse upe na "našega špotnika", ki bo prinesel v domovino kolajno. Tako, da na koncu sploh ni čudno, da športniki posegajo za prepovedanimi poživili. Takšnih poživil kjer ne morejo dokazati, da jih je športnik umetno vnesel v telo pa bo po moje v prihodnosti vedno več.

Jasmina H.

Anonimni pravi ...

Zelo dober primer, kako inovacije niso vedno koristne. Vsaj ne za vse vpletene. V podobno rubriko bi verjetno lahko uvrstili izjemen razvoj na področju vojaške tehnike in tehnologije. Velik del teh odkritij se res kasneje prenese v vsakdanjo uporabo (npr. GPS, internet). Vseeno pa povzročijo tudi veliko slabega.

Tadej K

Anonimni pravi ...

Vsekakor ne zagovarjam dopinga. Športnik naj bo dober toliko, kolikor je sposoben. Ni pošteno, da se z njegovo pomočjo poslužuje boljših rezultatov in to ni opravičjivo dejstvo. Tudi sama sem trenirala atletiko in iz lastnih izkušenj lahko povem, da je kontrola dopinga pri nas premalokrat prisotna. Na srečo eninh in na žalost drugih.

Anonimni pravi ...

Po moje bi bilo najboljše, da tega ne bi delali. Naj bodo to kar so in koliko zmorejo, zmorejo. Ni vse dobro.

Branka Fras

Anonimni pravi ...

Ja šport je postal počasi tako razvit da se brez dopinga ne bo moralo več dosegat boljših rezultatov, saj več kot je človeku možno negre. V veliko športih so postavljeni zelo močni rekordi in obstaja močna konkurenca, tako se športniki ki so razočarani, da več ne zmorejo, kot jim dopušča njihovo telo, zatekajo v doping. Res je, da s tem kršijo pravila in se obnašajo nešportno do svojih tekmecev, ampak kaj pa naj storijo, če niso sposobni brez dodatne pomoči okusiti lepoto zmage. Od vseh dopingov pa se mi zdi še najbolj normalen ta ko shraniš svojo kri in jo potem uporabiš. Morda bi bilo pametno, da bi bil tak doping dovoljen po tekmi, tako bi se mišice hitreje spočile in dobil bi novo energijo za trening. Skratka da bi doping uporabljali kot sredstvo za trening mišic in naših sposobnosti.

Tadej.H.

Anonimni pravi ...

Mislim, da skoraj vsi vrhunski športniki jemljejo nekaj,kar jim pomaga pri tem, da vzdržijo vse naporne treninge in tekomovanja. Mislim, da prav zaradi denarja,ki je v vaskem športu vse bolj v ospredju prihaja do tega, da želijo biti posamezniki ali ekipe najboljše, kar pa seveda zahteva človeka in pol. Moje mnenje je, da ni izgovora za tistega,ki prepovedne substance dejansko uporablja, da bi dosegel nekaj česar brez tega ni zmožen, bolje za njega in druge bi bilo da se umakne in počne kaj drugega, vendar pa to ni tako lahko kadar so v igri velike vsote denarja.

Tina Rošer

Unknown pravi ...

Jaz tudi mislim, da skoraj vsi športniki posegajo po dopingu. Ker dandanes je stres, konkurenca in pritisk na njih premočen. Nobeden si noče priznati, da ne more več posegati po vodilnih mestih in tako kot so že ostali povedali v igri je preveč denarja. Po moje bo v prihodnosti to vse dovoljeno.

Lp

Suzana

Anonimni pravi ...

Lahko bi rekli, da je vbrizgavanje obogatene krvi na nek način tudi doping. Ampak, že od nekdaj se tega poslužuje ogromno športnikov. Pa ne mislim prav takšne uporabe. Že od nekdaj športnike pošiljajo trenirat v planine, v višje nadmorske višine, saj se jim zaradi sestave zraka v teh višinah (zrak je redkejši) število krvničk v krvi zelo poveča. Pa lahko temu še vseeno pravimo doping?

Anja Knežević