Na današnji otvoritvi konference Macword Expo je Apple predstavil MacBook Air - najtanjši prenosnik na svetu. Predstavili so tudi nekaj zanimivih prodajnih številk:
Izhodišče oz začetna točka
Navadne navigacijske naprave se normalno sporazumevajo z uporabnikom na akustičnih in vizualnih ravneh. Cabboots se v tem primeru ukvarja z bolj intuitivnim načinom informacijske dostave: odziv je otipljivo zaznaven. Cabboots tukaj izkoristi zmožnost kinetičnega zaznavanja sedanjosti v celotnem stopalu oz gležnju, in tako izkoristi prednost preprostega načela, da to smatra kot proces učenja hoje.
Hoja po stezi
Poti na naravni površini, imajo ponavadi vbočen presek. Ko hodimo po dobro utrjeni poti, se naše noge spustijo na plosko površino ravno na sredini našega obuvala. Ko naenkrat spremenimo smer hoje po robu poti, čevlji pristanejo na zunanjem pobočju (naklon se spremeni), posledično temu se spremeni položaj gležnja. Med hojo, telo registrira te spremembe položaja in jih intuitivno nadomesti z usmerjanjem nazaj proti »sredini«. To nam omogoča, da pot praktično prehodimo »slepi«.
Virtualna topografija
Elektromehanski elementi v podplatu Cabboots lahko proizvedejo umetno pozicijo na čevelj (poševno), in s tem posledično na stopalo. Posledica tega je poševni položaj stopala, ki se ne razlikuje od dejanskega položaja (ne čutimo razlike). Posameznik in virtualne steze se tako odražajo s pomočjo čevlja. Testiranja z prototipom so pokazala, da načelo hoje po shojeni poti deluje tudi na virtualno-generirani topografiji. Odločilna prednost se pokaže pri intuitivnem zaznavanju smeri: komunikacijski kanali, kot so »videti« in »slišati«, niso vključeni in tako preostanejo na razpolago samo stimulacije, ki prihajajo iz drugih virov.
Delo v prihodnje
V prvotnem prototipu, so bila drobna zakrilca uporabljena za generiranje steze. V prihodnjih modelih jezaželjeno, da se jih zamenja z zračnimi aktivatorji, ki temeljijo na elektro tekočinah. Programska oprema, ki zna ugotoviti pozicijo uporabnika, zračunati nadaljno pot, bi lahko stekla na premični napravi kot je prenosni telefon ali dlančnik, ki lahko z čevlji komunicira preko brezžične tehnologije (wireless). Brezpredmetno je govoriti tudi o tem, da bi lahko bili čevlji CabBoots v veliko pomoč ljudem z vizualnimi okvarami (slepota).
Posodobitve - drugi prototip
Obstoja tudi drugi, napreden prototip CabBoots. V tej različici čevlji vsebujejo vse nujne dele v sebi: mehaniko, elektroniko, napajanje, RF povezavo, ...Čevlji se lahko pritrdijo na katerikoli čevelj z ustrezno velikostjo, in so lahko brezžično povezani na računalnik, dlančnik ali mobilni telefon preko bluetooth tehnologije.
Ti čevlji so bili prvič predstavljeni na elektronskem festivalu ARS, leta 2006.
Avtorja: Irena Šišovska in Tjaša Ružič
Viri:
Sistem prostega gibanja kroglic v celici – kroglični sitem ležišča
Kroglični sistem omogoča nastanitev v položaj, ko ni napeta nobena mišica in istočasno opira sicer viseče dele telesa. Osebe z večjimi ortopedskimi težavami občutijo kmalu olajšanje.
Neposredno okrog telesa ja ustvarjena idealna mikroklima. Ni več nočnega prebujanja zaradi znojenja in pregretosti, ni več pekočih občutkov pri ležanju. Možna je namestitev v stabilni polbočni položaj (brez dodatnih podlaganj), brez drsenja v drug položaj. Masažni efekt kroglic pripomore k dodatni telesni in duševni sprostitvi. Zaznani učinek energetskega uravnovešanja v telesu (akupresurni efekt). Opisane so nekatere somatske ureditve, umiritve urinskega mehurja, celo ureditev krvnega pritiska, opisan je izredno sproščujoč spanec, lepe sanje, kot jih prej ni bilo. Opisan je občutek stabilnosti, varnosti in psihičnega miru. Omogočena je boljša prekrvavitev tkiv (med točkami cirkulira kri). Pri krogličnem sistemu ležišča imajo kroglice možnost relativnega umika in ni potrebno delovanje sile teže telesa na podlago, da se le-ta uda, kar je pomembna razlika od ostalih sistemov ležišč, če istočasno upoštevamo tudi idealno mikroklimo ( idealna vlažnost, temperatura, zračnost) neposredno okrog telesa in istočasno oporo od stran.
Narejena je bila raziskava učinkov krogličnega ležišča na organizem. Trajala je od januarja do avgusta 2001 na vzorcu 30 oseb obeh spolov, starih od 19 do 82 let najrazličnejših zdravstvenih stanj. Cena arena krogličnega ležišča standardnih dimenzij je okoli 1200 EUR.
vir: www.postelja.com/index.php?i=lezisca-kroglicna.php
Alenka Ramšak
Živimo v času, kjer življenjski tempo vedno bolj zaznamuje nova tehnologija, polna idej in zamisli. Inovacije se kažejo na vseh področjih, med drugim tudi v avtomobilizmu. Evropska komisija je razgrnila načrte za uresničevanje pobude o pametnejših, čistejših in varnejših avtomobilih.
Del te pobude je evropski klic na pomoč - eKlic, ki naj bi bil od leta 2010 na voljo v vseh novih avtomobilih. Komisija je pogajanja z avtomobilsko industrijo o uvedbi eKlica začela že lani, vse države, ki tega še niso storile, pa poziva, naj čim prej podpišejo memorandum o soglasju glede tega klica. Doslej ga je podpisalo dvanajst evropskih držav, med njimi tudi Slovenija.
Pobuda o eKlicu predvideva, da naj bi bili z letom 2010 vsi novi avtomobili opremljeni z napravo za nujne klice, ki se bo sprožila ob nesreči in samodejno poklicala številko za nujno pomoč ter sporočila kraj nesreče. Sistem naj bi tudi vzpostavil govorno zvezo z ustrezno službo javne varnosti, možna pa bo tudi ročna sprožitev sistema.
Memorandum o soglasju glede eKlica so doslej poleg Slovenije podpisali še Avstrija, Ciper, Finska, Nemčija, Grčija, Islandija, Italija, Litva, Norveška, Švedska in Švica. Prav tako ga je podpisalo več kot 50 interesnih skupin - med drugim iz avtomobilske industrije in telekomunikacij.
V zadnjih letih se je povečalo število prometnih nesreč s smrtnim izidom zaradi alkoholiziranih udeležencev v cestnem prometu. Stopnja tveganja, ki ga pomenijo v prometu alkoholizirani vozniki, se povečuje s količino zaužitega alkohola. Alkohol, droge ali psihoaktivne snovi povzročijo namreč podaljšanje reakcijskega časa in s tem pogosto povezane napačne odločitve.
Zato sta avtomobilska proizvajalca Nissan in Toyota razvila senzorje, ki zaznavajo vonj, znoj in budnost voznika. Če zazna nesposobnost voznika za vožnjo ga s glasovnim signalom opozori na nevarnost, omogoča pa tudi nastavitev, da ugasne motor in tako vozniku prepreči nadaljnjo vožnjo. Senzorji vonja, na voznikovem in sovoznikovem sedežu pa zaznavajo alkoholne hlape. Tehnologija ni nova, saj je švedski Volvo pred leti že razvil senzorje, voznik pa je moral pred vžigom motorja izdihniti zrak v senzorje na varnostnem pasu ter dokazati treznost. Novost, ki jo predstavlja Nissan pa je predvsem ta, da so razvili kamero, ki skenira očesna zrkla voznika in v kolikor zazna počasen odziv, izda utrujenemu ali pijanemu vozniku opozorilo. Novo opremo naj bi kot dodatno opremo vgrajevali v avtomobile že čez nekaj let.
Ker pa želijo biti pri Toyoti vedno pred ostalimi konkurenti, so začeli razvijati prototip avtomobila, ki bo starejšim voznikom pomagal, da bodo vozili varneje. "Želimo narediti avto prihodnosti, ki bo lahko nadzoroval možgane in čustveno delovanje pri starejših ljudeh," je dejal profesor Rjuta Kavašima, ki sodeluje pri razvoju avtomobila. Ta je razložil, da naj bi tehnologija zaznala šoferjeve vozne sposobnosti in zmanjšala vsako nevarno voznikovo dejanje.
Tako bi se hitrost avtomobila lahko zmanjšala, če bi voznik pritisnil na plin brez razloga. Še naprednejši avtomobili bi vključevali tudi navigacijski sistem in nadzor temperature, s čimer bi voznikom pomagali ostati budni. "Končno, želimo razviti avto, ki bi nadzoroval možgane, tako da bi vožnja sama postala oblika treniranja možganov," je povedal japonski inženir.
Prve tovrstne tehnologije naj bi se v avtomobilih pojavile v petih letih, meni Kavašima. Ta je za predstavnike japonskega avtomobilskega proizvajalca maja letos organiziral celo tečaj, kjer iščejo rešitve za tovrstne avtomobile.
Viri:
http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3103314&show_media=60037852#video_60037852
http://www.youtube.com/watch?v=dV9LfD1CYhI
http://www.msnbc.msn.com/id/16449687/
Eritropoietin, na kratko EPO, je hormon, zgrajen iz sladkorne in beljakovinske komponente (od to ime gliko-protein), ki ga proizvajajo celice ledvične skorje, ki so še posebej občutljive na pomanjkanje kisika. Ko se jim po domače povedano zazdi, da »dihajo slab zrak«, povečajo izločanje EPA, ki nato v kostnem mozgu spodbuja razvoj rdečih krvničk.
Športniki ali novodobni vampirji, kot jim pravimo v dopinškem žargonu, si želijo povečati število eritrocitov v krvi, ker večje število rdečih krvničk lahko do mišic prinese več kisika, to pa izboljša vzdržljivost in zmogljivost ali drugače, kasneje se zadihajo, kasneje dobijo »musklfiber«. Vendar pa se zaradi večjega števila rdečih krvničk kri zgosti, kar prekomerno obremeni srce, nastanejo tudi krvni strdki.
