
Optična ali steklena vlakna so izredno prozorna tanka vlakna nepretrgane dolžine(monofilamentne preje) in izredno čistega silicijevega stekla Za uporabo so jih razvili v 70. letih prejšnjega stoletja, čeprav je princip svetlovoda iz fizike znan že več kot 100 let.Pri optičnih vlaknih je zaradi svetlobe frekvenca prenosa veliko večja, in s tem tudi pasovna širina oz. količina prenosa podatkov kot pri navadnih (bakrenih) vodnikih. Razvoj optičnih
vlaken je omogočil revolucionarni razvoj in razširitev komunikacijskih ter informacijskih sistemov in prenosa sporočil na velike razdalje. Optična vlakna so odporna na elektromagnetne motnje; nevihte, razelektritve, zato ne pride do popačenj prenašanega signala. Optična vlakna se uporabljajo tudi v medicini najpogosteje kot optične kamere pri raznih skopijah, v industriji tudi kot optični senzorji in v vojaški tehniki.Internet je eden od sistemov ki to tehnologijo uporablja. v sloveniji šele dobri dve leti. optična vlakna za prenos podatkov uporabljata T2 in siol, oba pospešeno gradita omrežje iz optičnih vlaken ki zamenjuje bakrene žice. optična vlakna so draga vendar konkurenca na trgu diktira tempo ki mu lahko sledijole najboljši.
T-2
Oktobra 2005 je s poslovanjem pričel kontroverzni T-2. Podjetje se je
pojavilo takorekoč od nikoder in začelo tržiti VDSL s hitrostmi in cenami, za katere so ostali operaterji do zadnjega trenutka zatrjevali, da so nemogoče. A fantje in dekleta so jih postavili na laž in prve stranke začeli priklapljati koncem novembra. Z roko na srcu je šlo za zelo redke in zelo srečne posameznike, saj se je kmalu izkazalo, da podjetje ni povsem doraslo povpraševanju, ki ga je povzročilo. Njihove informacijske linije so bile brez pretiravanja zasedene ves dan, špartanska spletna stran ni dajala dovolj informacij, ljudje so po podpisu pogodbe čakali več mesecev, nekateri celo povsem odklopljeni in izolirani od sveta. T-2 se je vseskozi izgovarjal na Telekomovo metanje polen pod noge in čeprav je to nedvomno deloma res, so za velik del problemov krivi sami. Mlado podjetje se je precenilo in zmede, ki je nastala iz preobremenjenosti, niso uspeli rešiti niti do danes, skoraj pol leta po zagonu. Povrhu se je izkazalo, da problem ni le priklop, temveč tudi zmogljivost. Mnogi uporabniki se pritožujejo nad precej ubožnimi hitrostmi prenosa podatkov, posebej pri uploadu, IP-telefonija včasih ne deluje niti po večkratni zamenjavi aparata, medtem ko krepko nad ducat televizijskih kanalov še vedno ne deluje.A številni so vse to mirno pretrpeli, kajti T-2jeva ponudba na papirju še vedno nima tekmeca. Nabor vsemrežnih dostopov zajema dvanajst paketov, od katerih je večina v svojem hitrostnem razredu najcenejša. Klasična megabitna linija tako stane 5 tisočakov v razvezanem načinu ali 3.500, če obdržite Telekomovo naročnino. Štirimegabitna pipa velja 29/23€, desetka je na voljo v treh oblikah (razlika je v hitrosti od uporabnika) od 31€ naprej, medtem ko razvezanih 20 Mbps košta enako kot pri Volji (konkurenčni ponudnik internetnih storitev) ali zgolj 48€ , če ne odpoveste zvestobe Telekomu. Povrhu ponuja T-2 nazivno najhitrejše pakete s prepustnostmi vse tja do 40 / 15 Mbps. Za tako linijo so podjetja še nedavno plačevala (ali še vedno plačujejo) nepredstavljive mesečne vsote, dandanes pa si jo lahko privoščite za manj kot 150€ mesečno. Ah, ta čudoviti napredek. Povrhu je T-2jevo omrežje central že dokaj razvejano in pokriva dobršen del urbane Slovenije. V vsakem zaselku jih za razliko od Telekoma sicer ni, vendar omrežje pridno nadgrajujejo in trenutno je v izgradnji nad dvajset dostopnih točk. S tem dobrot ni konec, saj nudijo verjetno najboljše pogoje uporabe. Priklop in oprema sta za vse uporabnike povsem zastonjska in ne zahtevata vezave za dve leti, kar je navada pri vseh drugih podjetjih. Tako lahko nezadovoljneži kadarkoli prekinete pogodbeno razmerje in presedlate h konkurenci, kar lepo dokazuje stopnjo samozaupanja, ki jo premore T-2. Mladost firme je morda najbolj očitna na dodatni ponudbi, ki je precej ubožna. Število e-poštnih predalov je omejeno s člani gospodinjstva, medtem ko znaša njih prostornost za današnje čase mizernih 100 MB. Če imate kakega kolega, ki uživa v razpošiljanju mailov s smešnimi filmčki, se to
zafila po par dneh. Tudi strežniška shrambica ni pretirano bogata in zajema le 10 MB. Komplikacij s statičnimi IPji na srečo ni, tako da si vsaj lahko postavite lasten server in izkoristite naspidiranost linij. Kar se tiče telefonije in televizije, sta obe delujoči, vendar nekoliko hroščati. T-2 je obe zasnoval pošteno: za VoIP so postavili lastno omrežje z zastonjskim klicanjem med uporabniki, medtem ko so cene klicev k drugim operaterjem in v tujino najnižje. Uporabnike opremljajo s pravimi aparati VoIP ali po želji s pretvorniki za navadne ter ISDN-tulifone. Tudi nabor televizijskega programja je zajeten in kvaliteten, zaradi hitrih linij pa lahko spremljate do tri kanale hkrati (s tem, da je zastonjski samo en TV-vmesnik, medtem ko je treba za vsakega nadaljnjega doplačati 25 tisočakov). Toda vtis pokvarijo problemčki, ki se redno pojavljajo. Med telefoniranjem rado prihaja do zamikov ali
slišite svoj odmev v slušalki, precej teve-kanalov ne deluje ali imajo težave s sinhronizacijo slike ter zvoka. Stanje se sicer redno izboljšuje, a pedantneži nedvomno ne bodo zadovoljni. Povrhu nič ne kaže, da bi T-2 izboljšal odnos do strank. Spletna stran je na srečo zrasla in postala izčrpnejša, a telefonski kontakt je še vedno domala nemogoč. na priklop pa se še danes čaka približno 3 mesece.
Prednosti in slabosti:
prednosti:
prednost je vsekakor pretočnost optičnih vlaken kot medija za prenos podatkov preko mreže.
dosegajo večjo zanesljivost pri prenosu podatkov kot brezžični prenos in prenos preko bakrenih žic.
nižji obratovalni stroški iz naslova vzdrževanja omrežja
slabosti:
visoka cena tekočega metra optičnih vlaken
občutljivost materiala na udarce zaradi česar jih polagajo pod zemljo
stroški vzpostavitve novega omrežja (do sedaj je internet potekal po ca-tv in telefonskih linijah)
http://www.telekom.si/uploads/pdf/opticno_omrezje_web.swf
Pripravila: Uroš Šegrec in Marko Vlah