Na željena mesta s pomočjo čudežnih čevljev

Cabboots – čevlji z enotnim usmerjevalnim sistemom
CabBoots je koncept za inovativen vmesnik z navigacijskim sistemom za pešče. Informacijsko prenosni sistem je intuitivno razumljiv, in posvečen delu telesa, ki je neposredno vezan na hojo (noge). Umetena komunikacijska metafora je sorodna vsem; je nekaj, kar se zaveda vsak, ki je kdajkoli hodil vzdolž shojene poti. V tej novi uporabi dela osupljivo dobro.

Izhodišče oz začetna točka
Navadne navigacijske naprave se normalno sporazumevajo z uporabnikom na akustičnih in vizualnih ravneh. Cabboots se v tem primeru ukvarja z bolj intuitivnim načinom informacijske dostave: odziv je otipljivo zaznaven. Cabboots tukaj izkoristi zmožnost kinetičnega zaznavanja sedanjosti v celotnem stopalu oz gležnju, in tako izkoristi prednost preprostega načela, da to smatra kot proces učenja hoje.

Hoja po stezi

Poti na naravni površini, imajo ponavadi vbočen presek. Ko hodimo po dobro utrjeni poti, se naše noge spustijo na plosko površino ravno na sredini našega obuvala. Ko naenkrat spremenimo smer hoje po robu poti, čevlji pristanejo na zunanjem pobočju (naklon se spremeni), posledično temu se spremeni položaj gležnja. Med hojo, telo registrira te spremembe položaja in jih intuitivno nadomesti z usmerjanjem nazaj proti »sredini«. To nam omogoča, da pot praktično prehodimo »slepi«.

Virtualna topografija
Elektromehanski elementi v podplatu Cabboots lahko proizvedejo umetno pozicijo na čevelj (poševno), in s tem posledično na stopalo. Posledica tega je poševni položaj stopala, ki se ne razlikuje od dejanskega položaja (ne čutimo razlike). Posameznik in virtualne steze se tako odražajo s pomočjo čevlja. Testiranja z prototipom so pokazala, da načelo hoje po shojeni poti deluje tudi na virtualno-generirani topografiji. Odločilna prednost se pokaže pri intuitivnem zaznavanju smeri: komunikacijski kanali, kot so »videti« in »slišati«, niso vključeni in tako preostanejo na razpolago samo stimulacije, ki prihajajo iz drugih virov.

Delo v prihodnje
V prvotnem prototipu, so bila drobna zakrilca uporabljena za generiranje steze. V prihodnjih modelih jezaželjeno, da se jih zamenja z zračnimi aktivatorji, ki temeljijo na elektro tekočinah. Programska oprema, ki zna ugotoviti pozicijo uporabnika, zračunati nadaljno pot, bi lahko stekla na premični napravi kot je prenosni telefon ali dlančnik, ki lahko z čevlji komunicira preko brezžične tehnologije (wireless). Brezpredmetno je govoriti tudi o tem, da bi lahko bili čevlji CabBoots v veliko pomoč ljudem z vizualnimi okvarami (slepota).

Posodobitve - drugi prototip
Obstoja tudi drugi, napreden prototip CabBoots. V tej različici čevlji vsebujejo vse nujne dele v sebi: mehaniko, elektroniko, napajanje, RF povezavo, ...Čevlji se lahko pritrdijo na katerikoli čevelj z ustrezno velikostjo, in so lahko brezžično povezani na računalnik, dlančnik ali mobilni telefon preko bluetooth tehnologije.

Ti čevlji so bili prvič predstavljeni na elektronskem festivalu ARS, leta 2006.

Avtorja: Irena Šišovska in Tjaša Ružič

Viri:

http://www.freymartin.de/en/projects/cabboots

http://youtube.com/watch?v=zzRw0nA0mho

"Zrolana" projekcija

Sony namerava decembra na Japonskem začeti s prodajo prvega domačega televizorja s tehnologijo OLED (Organic Light-Emitting Diode). OLED-zaslone smo doslej uporabljali v predvajalnikih, mobilnih telefonih in digitalnih fotoaparatih, imajo pa jih za naslednike LCD-zaslonov. Njihova prednost je, da ne potrebujejo osvetlitve od zadaj, ki je neizogibna v LCD-jih z aktivno matriko, zato pa so tudi energijsko varčnejši. Poleg tega so OLED-zasloni za 50 odstotkov tanjši od LCD-jev, kontrastno razmerje pa občutno presega tistega pri LCD-jih in plazmatskih zaslonih.

Sony je z modelom OLED napovedal novo generacijo ultra-tankih televizijskih sprejemnikov. Najprej naj bi na police trgovin prišli modeli z 11-palčnim zaslonom, izjemnim kontrastnim razmerjem (1.000.000:1), ločljivostjo 960x450 pik in številnimi drugimi priključki. Debelina televizorja bo le tri milimetre.
Televizor naj bi 1. decembra začeli prodajati samo na Japonskem, stal pa naj bi okoli 1.200 evrov. Kdaj bo model OLED na voljo tudi na drugih tržiščih zaenkrat še ni znano. "OLED televizorji ne bodo kar čez noč zamenjali LCD televizorjev, vseeno pa gre za tehnologijo z izjemno prihodnostjo, ki bo nekoč brez dvoma nadomestila LCD," je dejal predstavnik Sonyja Katsumi Ihara.

Idemitsu Kosan in Sony sta se sporazumela o skupnem razvoju novih svetlečih materialov OLED.
V ta namen bosta podjetji Idemitsu Kosan in Sony uporabili skupne patente, povezane s tehnologijo Organic Light-Emitting diode (OLED).

OLED je
... samosvetleči zaslon, ki oddaja svetlobo s pomočjo električne napetosti v organskih svetlečih materialih. Zaradi preproste strukture ni potrebna dodatna osvetlitev zaslona, kar občutno zmanjša njegovo debelino. OLED zaradi odlične barvne reprodukcije in hitrega odzivnega časa velja za najbolj obetajočo tehnologijo za novo generacijo ploskih zaslonov.

Zaslon tipa OLED naj bi v nekaj letih postopoma popolnoma zamenjal zaslone LCD in PDP (plasma display panels) .OLED ne potrebuje zadnje luči, zato je poraba elektrike nižja kot pri LCDjih. OLED se prav tako bolje odziva na hitro premikajoče se podobe glede na tehnološke podpornike. Tako so postali privlačni za proizvajalce prenosnih elektronskih naprav in proizvajalce ploskih TV zaslonov.

Na trgu sta zaenkrat najbolj tekmovalna Sony in Toshiba. Oba sta namreč na sejmu Display Expo predstavila primerke OLED zaslonov, ki izgledajo kar navdušujoče. Fantje iz Toshibe so se považili z 21-palčnežem, do sedaj največjim zaslonom, ki temelji na LTPS, posebni tehnologiji izdelave.
Sony je na drugi strani razstavljal bolj običajne OLED zaslone, ki so se ponašali z laiku bližjimi lastnostmi. Prvi izmed predstavljenih modelov je debel le slab centimeter in zmožen prikazati polno HD (1080p) resolucijo, njegov kontrast pa je za LCD svet neverjetnih 1.000.000:1. Drugi primerek je imel skromnejšo ločljivost (1.024 x 600), a je bil zato še toliko tanjši (3 mm).

Za leto 2009 pa Toshiba obljublja 30˝ OLED TV, če bo to le velika obljuba za zelo velik zaslon bomo še videli.

Prednosti:
- visoka kakovost prikaza slike
- zasloni OLED so debeli le 1mm, zato so zelo fleksibilni
- za delovanje ne potrebuje osvetljenega ozadja, saj diode že same oddajajo svetlobo, kar teoretično pomeni nižjo porabo energije(v primerjavi z LCD in plazmo)
- zavidanja vredno osveževanje, kar pomeni, da lahko informacije prenašamo realno časovno
- tiskanje OLED na fleksibilne/upogljive substrate odpira vrata novim aplikacijam kot so "roll-up prikazovalniki" ter prikazovalniki, ki so vloženi v oblačila.

Slabosti:
- Največja težava je življenjska doba, ki je pogojena z modro OLED (le med 3.000-5.000 ur), kar je bistveno manj kot pri LCD
- popolno uničenje ob vdoru vode v zaslon
- ta izdelek še zelo drag, čeprav ga je Sony izdelal za laične uporabnike

Kot zanimivost:
"Do konca leta 2010 bomo imeli v Sloveniji le še digitalno televizijo, saj bodo analogne oddajnike takrat izklopili. To pomeni, da si bodo morali vsi gledalci kupiti digitalno televizijo ali pa sprejemnik za digitalno televizijo, ki je podoben sprejemniku satelitske televizije in naj bi stal okoli 150 evrov."

Viri:
http://en.wikipedia.org/wiki/Organic_light-emitting_diode
http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3106979
http://www.oled.at/Oled-tv-the-next-flat-tv-technology.htm
http://slo-tech.com/script/forum/ [Key: OLED]
http://www.oled.at
http://www.hdtvsolutions.com/oled_tv_technology.htm
...

Avtor: Dragana Malinović & Branka Fras

Honey, what shall we do today?

HIŠA PRIHODNOSTI:

Da so moderne tehnologije pripomoček pri našem vsakodnevnem delu, smo navajeni, toda tudi med domačimi štirimi stenami se bomo kaj hitro navadili na njihovo uporabo.



Ljudje smo navajeni, da si delo, tako v službi kakor doma, poenostavimo. Medtem ko so računalniki v pisarnah in avtomatizacija delovnih procesov nekaj povsem običajnega, pa se oboje počasi, a vztrajno, seli v naše domove. Ideja o avtomatizaciji in poenostavitvi upravljanja s hišo ni tako nova, o njej se govori in tudi raziskuje že celo desetletje. Že od prve ideje dalje najdemo veliko testnih okolij, tako v Severni Ameriki kakor tudi v Evropi. Med podjetji, ki se ukvarjajo s temi projekti, najdemo ob manjših, univerzitetnih in privatnih testnih okoljih tudi velika podjetja, kot na primer Siemens, ki skupaj s partnerji razvija projekt doma prihodnosti. Tudi v Sloveniji so predstavili koncept inteligentnega doma, katerga so ustanovila podjeta Goap, Telekom Slovenija in Gorenje. Ogledamo si ga lahko v Gorenjevi poslovni stavbi na Brnčičevi 39 v Ljubljani.



V konceptu digitalnega doma prihodnosti gre v osnovi za avtomatizacijo procesov, ki jih sicer opravljamo sami, vendar pa jih bomo lahko v prihodnosti upravljali tudi na daljavo. Pri tem bo zmerom potekala dvosmerna komunikacija med nami kot uporabnikom in centralnim sistemom upravljanja stanovanja ali hiše. Osnovni princip pa je povezovanje različnih uporabniških sistemov in delovnih okolij v celovit in enoten sistem upravljanja, ki bo poskrbel ob lažjem delu tudi za varnost domovanja samega. Na takšen sistem bodo priključene telefonske centrale (tudi za mobilne telefone) ali centrale triple play sistema, alarmne centrale, različni senzorji za nadzor dogajanja, nadzor ogrevanja ter vklapljanja in izklapljanja luči ter ostalih naprav v domačem gospodinjstvu. Komunikacija z napravami bo tako postala sestavni del našega življenja, pa tudi ob komunikaciji med ljudmi bodo naprave eden izmed sogovornikov, ki nam bodo olajšale komuniciranje.



Osnovno orodje komunikacije naj bi predstavljali naši mobilni telefoni ali njihovi nasledniki, ki bodo morda nekakšna kombinacija med dlančniki in pametnimi mobilnimi telefoni, ki jih poznamo danes. Že v tem trenutku se na tržišču nahajajo prvi mobilni telefoni, ki ob GSM telefoniji uporabljajo tudi brezžično VoIP tehnologijo govora. Tako je možna izbira načina komunikacije doma ali na poti ter v službi. Skoraj vsi vzorčni primeri domovanj prihodnosti imajo vgrajene sisteme za odpiranje vrat in nadzor zunanje ter notranje osvetlitve s pomočjo mobilnih telefonov, bodisi klicno ali preko SMS sporočil. Centralni nadzor v stanovanju bo potekal na glavnem sistemu, ki se v večini primerov nahaja nameščen v dnevnem prostoru, saj bo tam na voljo tako velik zaslon, ki bo ob funkciji prikaza nadzora nad delovanjem sistema opravljal tudi funkcijo domačega zabavnega sistema, torej digitalna televizija, video na zahtevo ali pa delovanje v smislu povezave na internet oziroma kot računalniški sistem. V ostalih prostorih se bodo večinoma nahajali manjši zasloni, ki bodo povezani s centralno enoto, le da bodo omogočali nadzor nad posameznimi funkcijami prostora, v katerem se bodo nahajali. Tako bomo upravljali s svetilkami, senčili, nastavljali željeno temperaturo, poslušali glasbo, naročali hrano na dom, rezervirali vstopnice, pred spanjem pa še vklopili pralni stroj.

Prvi koraki, s strani tehnologije, k domovanju prihodnosti so narejeni, le navaditi in vepljati jih moramo v naše vsakdanje življenje! Kdaj in kako?!

Avtorja: Jure Kavčič in Milan Kren